Get Adobe Flash player

Naš glas

Spletno glasilo uporabnikov CUDV Dobrna

NA KRILIH JEZIKA

NA KRILIH JEZIKA

Moja zgodba

Moja zgodba

Foto galerija

Foto galerija

Družini prijazni

Družini prijazni

Ustvarjalnica zvonček

Ustvarjalnica zvonček

Javna naročila

FB - CUDV Dobrna

Izleti

Izlet na Velenjsko jezero

Z učenci skupine PP IV smo si ponovno zaželeli vodnih radosti. Tokrat so nas sirene zvabile na Velenjsko jezero. V vsej bojni opremi smo se namestili na plažo jezera, kjer so nam dobrodošlico izkazali prelepi labodi. Ker je bila nestrpnost velika, smo kar takoj namočili svoje noge, se špricali, spuščali ladjico… Presenetljivo dobro nam je šlo od rok podajanje žoge ter metanje kamenčkov v daljavo. Da pa je prazen žakelj lahko stal pokonci, smo se okrepčali z zasluženo malico ter sladoledom. Ves dopoldan nas je božalo sonce, čemur se je bilo nemogoče upreti. Zadovoljni nad preprosto čudovitim dopoldnevom smo se vrnili v center.

Izlet na Kope

S skupino uporabnikov iz različnih oddelkov smo se odpravili na izlet na Kope. Imeli smo srečo z vremenom, kajti zjutraj je še rahlo deževalo, potem pa se je začelo jasniti in se je zopet prikazalo sonce.

V eno smer smo prevozili točno 50 km, parkirali pri Lukovem domu in se sprehodili do Petelinjega  jezera. Ob poti smo spoznali prebivalce Mini ZOO-ja in sicer:  ponija, koze, oslička in telička. Pri jezeru so nekateri fantje pretekli nekaj krogov okrog jezer, nato pa smo vsi skupaj nadaljevali pot do energetskih točk na vrhu Pungarta. Na omenjenem vrhu smo se seveda fotografirali in uživali v razgledu na Šaleško dolino in videli aktivno Termo elektrarno Šoštanj. Nadihali smo se svežega pohorskega zraka,  sedaj ko so temperature malo padle in nam ne nagajajo vročinski vali.

Med sprehodom smo opazili cvetočo arniko, borovnice, jerebiko, cvetoče šentjanževke in rman. Pa še bi lahko naštevali mnoga zelišča, ki smo jih videli in so mnoge zaščitene. Od dreves pa smo občudovali predvsem čudovite iglavce.  Bili smo deležni pristne prijaznosti in gostoljubnosti Korošcev, še posebej, ko nas je prišla pozdravit in spremljat naša nekdanja sodelavka Cirila. Za varno vožnjo in dobro voljo pa je poskrbel naš Aleš.

Zaključni izlet v Olimje

Zadnji torek v mesecu maju se je začel v veselem pričakovanju dogodivščine, čakal nas je namreč zaključni izlet v Olimje. Vremenska napoved je sicer narekovala malo slabše vreme, a nas, učence in spremljevalce skupine PP IV, ni to prav nič obremenjevalo, saj smo načrtovali dan, poln zabave in zanimivosti. Ko smo prispeli v Olimje, se je naš pogled najprej ustavil na prečudoviti graščini, kjer domuje minoritski samostan in stara lekarna s prečudovitimi freskami. Pod dvižnim mostom, ki vodi do lekarne, v potočku živijo ogromne zlate ribice, ki so požele veliko zanimanja s strani naših učencev. Ob graščini se nahaja tudi velik zeliščni vrt, in če star slovenski pregovor pravi »Za vsako bolezen ena zdravilna rožca raste«, bi se tam našlo več kot 200 različnih vrst zdravilnih zelišč, ki bi lahko zdravile ogromno bolezni. Po ogledu lekarne in vrta smo se odpravili v Čokoladnico Olimje, kjer smo izvedeli, kako izdelujejo čokolado in se posladkali z njihovimi okusnimi izdelki. Seveda smo se ustavili tudi na Jelenovem grebenu in izkoristili priložnost, da si od blizu pogledamo ter pobožamo prisrčne jelenčke in srnice.


Izlet v Vulkanijo

V sredo zjutraj smo šli na izlet v Vulkanijo. Štartali smo ob sedmi uri iz zavoda. Vozili smo se dve uri. Ko smo prispeli, smo si privoščili malico in kavico. Nato smo se razdelili v dve skupini. S prvo skupino smo si najprej odšli ogledat kuhinjo krtka Olija, v kateri njegov mojster peče po Olijevih receptih. Po ogledu muzejskega dela smo šli v dvorano gledat, kako je nekoč bruhal vulkan. Potem smo vzeli čelade in se odpravil skozi rov v notranjost vulkana. Na koncu rova smo prišli v dvigalo in se odpeljali v notranjost zemlje. Z vlakom pa smo prišli ven. Šli smo na kosilo v gostišče Raj in se potem odpravili proti domu. Ko smo prispeli v zavod, smo tik pred zdajci ujeli Božičke na motorjih.

Vtisi uporabnikov:

Izlet bi rad ponovil še večkrat. (Jasminko)

Najboljše je bilo, ko smo se peljali z vlakom. (Bogdan)

V Vulkaniji je bilo fajn, najbolj zanimivo je bilo, ko so prikazali, kako izbruhne vulkan in kako je nastala zemlja.  (Hinko)          

Nosili smo zaščitne čelade in 3D očala. Na vlaku nas je precej premetavalo, ko smo se vozili iz notranjosti zemlje na površje.  (Mitja)

Všeč mi je bila vožnja z vlakom, ker je ropotalo, pa kamenje je letelo po zraku. Ni me bilo strah.           (Sabina)

Všeč mi je bil ogenj in ko smo šli na kosilo. (Franci)

Strokovna ekskurzija v tiskarno

V četrtek, 15. 5. 2017, smo se odpravili na strokovno ekskurzijo. Že začetek je bil zelo obetaven, saj smo se Mateja, Vida, Hinko, Jani, Tine, Aljaž, Matej in Ditka ter Silvo novim dogodivščinam naproti odpeljali v našem novem kombiju. Ko se dan tako dobro začne in udobno potuješ v novem vozilu, preprosto veš, da se to lahko samo še stopnjuje.

V Mariboru so nas v tiskarni Magra prijazno sprejeli gospod in gospa Grabušnik in zaposleni v tiskarni. Skupaj z Matejo so nas povabili v prostore tiskarne ter nam razkazali, kako poteka delo v tiskarni. Bilo je poučno in tudi zabavno. Vsi zaposleni so si vzeli čas samo za nas, tako da smo se počutili kot kralji. Razkazali so nam prostore in stroje, razložili postopke dela in nas nato povabili, da se v tiskanju preizkusimo tudi sami.

Najprej so nam pokazali, kako se s pomočjo računalniškega programa oblikuje napise za majico. Vsak si je lahko izbral, kakšne barve bodo črke njegovega imena in kje na majici bomo ime stiskali. Ogledali smo si tudi, kako deluje laserski gravirni stroj in vsak si je graviral svoje ime v kemični svinčnik. Nato smo se lotili sitotiska. S pomočjo zaposlenih smo se preizkusili v tiskanju in si natisnili majice z imeni. Vsak svojo. Medtem ko so nekateri tiskali majice, so drugi odtisnili ime tudi na kape. Na koncu smo vsi imeli kemični svinčnik, kapo in majico. Kot da to ne bi bilo dovolj, so nam podarili še vrečko s sladkimi in slanimi dobrotami. Gospa Grabušnik nas je postregla tudi z okusnim kosilom.

Poslovili smo se od Mateje, ki je ostala doma, in od  tiskarne Magra ter Maribora. Odhajali smo polni znanja in prijetnih doživetij, s polnimi vrečami in želodčki. Zadovoljni smo se vračali na Dobrno. Vsi smo se strinjali z izjavo: »To je bilo nepozabno.« Hvala družini Grabušnik za prijaznost in pripravljenost obogatiti naš vsakdan.

Še nekaj utrinkov:

Janez: »Bilo mi je všeč, ker sem lahko izbral svojo barvo in sem tiskal na kapo in majico. Izbral sem rdečo barvo. Imeli smo se »fajn«, uživali smo in vsi so mi pomagali. Najbolj mi je bilo všeč delati s preslikači in toplotno prešo. Vse mi je bilo všeč, tudi darilo, ki smo ga dobili. Pobožal sem tudi kužka.

Vida: »Bili smo pri Mateji. Vse mi je bilo všeč. Prijazni so bili vsi.«

Hinko: »Meni je bilo v tiskarni všeč. Najbolj se spomnim strojev in kako so nam predstavili tisk. To delo me zelo zanima in mi je všeč. Če bi bil zaposlen v tiskarni, bi najraje tiskal mikice na stroju za sitotisk. Zelo sem bil presenečen nad prijaznostjo in darili.«

Pohod na Tuševo

V SOBOTO, 13. 5. 2017, OB 9.30 URI SMO SE VINKO, ZLATKO, JASMINKO, BINE, MATEJ, KRISTJAN IN UČITELJICA MIMIKA ŠVENT ODPRAVILI NA POHOD NA TURISTIČNO KMETIJO TUŠEVO V LOPATNIKU NAD VINSKO GORO. HODILI SMO 2 URI IN 20 MINUT. POT, KI SMO JO PREHODILI, JE BILA DOLGA 8 KM. KO SMO PRISPELI NA CILJ, JE  MIMIKA  POZVONILA PRI BARU IN NAM JE PRIŠEL ODPRET GOSPOD UROŠ TER VPRAŠAL, ČE BOMO KAJ POPILI.  NATO NAM JE GOSPOD UROŠ PRINESEL VRČ SOKA IN  VRČ VODE TER KOZARCE. PRINESEL JE TUDI KROŽNIKE, PRIBOR IN PRTIČKE. POSTREGEL NAS JE  Z GOBOVO JUHO TER AJDOVIMI  ŽGANCI Z OCVIRKI IN POLNO KOŠARO DOMAČEGA KRUHA. BILO JE ZELO OKUSNO, ZATO SMO KMALU VSE POJEDLI. SOŠOLEC BINE SI JE  NAROČIL BELO KAVO TER OBČUDOVAL LEP KONTRABAS, NA KATEREGA IGRA UROŠ. NEKATERI SO SE ODŠLI IGRAT NA IGRIŠČE. ZARADI SLABEGA VREMENA SMO TURISTIČNO  KMETIJO TUŠEVO MORALI ZAPUSTITI PREJ, KOT SMO SPRVA NAMERAVALI.  KMALU JE ZAČELO RAHLO DEŽEVATI. NA SREČO NISMO BILI MOKRI, SAJ SMO S SEBOJ IMELI DEŽNIKE IN NEPREMOČLJIVE JAKNE. KMALU JE PRENEHALO DEŽEVATI.  V CENTER SMO PRISPELI V SONČNEM VREMENU OB 15. URI, KJER NAS JE ČAKAL PREOSTALI DEL SKUPINE Z UČITELJICO VESNO BOBEK. IZLET NAM JE BIL VSEM ZELO VŠEČ IN BI RADI TAKŠEN IZLET ŠE VEČKRAT PONOVILI.

 

Obisk Sorževega mlina

Nedaleč stran, v Polžah, se nahaja pravljični Soržev mlin. Glas o njegovi lepoti in prijaznem gospodarju je dosegel tudi skupino OVI IV. Odločili smo se, da se 25. aprila o čaru starodavnega mlina prepričamo na lastne oči, ušesa in jezik.

Ob prihodu smo že v delovni zagnanosti ujeli gospodarja Otona. Po prijaznem sprejemu nas je povabil v svoj košček raja. V hlevu so že nestrpno čakale kokoške ter race, da jih spustimo v svetlo jutro. Ko so se vrata hleva odprla, nas je pričakal edinstven prizor, kako desetero perjadi hiti v svobodo.

Nato smo se ob potoku odpravili proti jezu. Tam nam je gospod Oton razložil, kakšno  moč ima voda in kakšen pomen ima vode za delovanje mlina. Opazovali smo spuščanje in dvigovanje zapornic in se prepričali,  kako močen je človekov vpliv na vodostaj.

Potem smo se vrnili na domačijo. Da bi si še lažje predstavljali pomen vode, smo si ogledali žago na vodni pogon. Skoraj nepredstavljiva nam je bila moč vode, ki omogoča razrez še tako debelih hlodov. Hkrati pa smo spoznali tudi življenje delavcev na žagi ter prostore, v katerih so živeli.

In končno je sledil ogled mlina, kjer se meljejo žita. Bilo je, kot  bi se čas zavrtel nazaj v čase, ki se začnejo z »nekoč …«. Skozi prostor se je razlegal ropot vseh vrtečih se koles. Zadišalo je po moki. Pred nami sta se sipala moka in zdrob. Moko različnih žit smo lahko tudi okusili.

Prišel je čas odhoda. Z občudovanjem smo se poslovili od večno žuboreče dežele. S seboj pa smo odpeljali tudi nekaj moke in zdroba, zaradi katerih še danes občasno zadiši po našem centru.

Obisk ekološke kmetije

Prebudili smo se v lepo sončno jutro, zato smo se učenci skupine OVI V A  odpravili na celodnevni izlet v čudovito pokrajino. Ena izmed naših postojank je bila majhna, ekološka kmetija Logarjevih, ki se nahaja na desnem bregu reke Savinje, v smeri Logarske doline. Na kmetiji, na kateri kmetujejo na ekološki način, sta nas pričakala prijazna gospodarja. Predstavila sta nam delovanje kmetije in nas popeljala na ogled.

Najprej so nas pozdravili čisto prijazni kužki, kar trije so bili, ki so vestno čuvali hišo. Rački sta se potepali naokoli in se le stežka umikali drvenju mame pujse in šestim majhnim pujskom. Pogledali smo si tudi kravo, trop ovac, med katerimi sta se skrivala čisto majhna mladička, stara komaj nekaj ur. Prosto naokoli so se sprehajale tudi kokoši in petelin Koki. Spregledali nismo niti zajčkov, čeprav so se skrivali v travi. Ko smo se sprehodili naokoli, pa so nas ob obrobju pozdravile koze, vseh starosti in velikosti. Res je bilo zabavno opazovati živali, ki se prosto gibljejo naokoli. Obisk kmetije nam je ponudil veliko novih spoznanj, zato smo si želeli, da bi lahko pri njih preživeli še kakšno urico dlje. Vendar našega potepanja po čudoviti pokrajini še ni bilo konec, zato smo se navdušeni nad kmetijo zahvalili in pot nadaljevali vse do slapa Rinka.  

Pohod na Sveti Tomaž

Mesec sušec se je že poslovil, a je samo za nas še malo počakal s suhim vremenom, da se je skupina OVI IV lahko 4. 4. na čudovit sončen torek odpravila na športni dan.

Čakal nas je naporen dopoldan, zato smo s pripravami začeli takoj po zajtrku. Pridružil se nam je še Bine iz sosednje skupine ter postal desna roka našima varuhinjama. Dobro pripravljeni smo se z jeklenimi konjički odpeljali v Vojnik.

Tam smo se razdelili v dve skupini; vsaka je imela pred seboj svoj cilj. Prva skupina, ki so jo sestavljala dekleta Ema, Jelka ter Špela, se je z varuhinjama ter Binetom sprehodila po parku ob Hudinji ter se za zaključek v centru Vojnika posladkala s sladoledom. Seveda niso pozabili v objektiv ujeti prebujajočih se pomladnih lepot.

Drugo skupino je čakal malo zahtevnejši cilj, in sicer osvojiti so morali vrh Sv. Tomaž nad Vojnikom. Za spremembo od prve skupine je bila  druga skupina deška; Sandi, Midhad, Kristjan in Matej so se z razredničarko preudarno zagnali v breg. Niso pa se mogli upreti počitkom na klopcah ob poteh, saj so kot nalašč postavljene na točkah, kjer se telo spočije in oko napije okoliških lepot. Vendar je bil z vztrajnostjo in dobro voljo tudi ta cilj osvojen in posedanje na vrhu v senci 550 let starega črnega gabra je bilo zasluženo.

Lepota dopoldneva obeh skupin se je iztekla h koncu, od daleč je že zadišalo kosilo v centru, v pokrajino pa je prišlo že neučakano deževno aprilsko vreme.

Obisk živalskega vrta v naši prestolnici in panoramska vožnja z ladjico po Ljubljanici

Z našimi uporabniki smo se odločili preživeti sobotni dan malo drugače. Po zajtrku smo se odpravili na izlet v Ljubljano in po enourni vožnji prispeli na naš prvi cilj izleta, živalski vrt. Utrujeni od vožnje smo  si najprej  privoščili malico in nato še kavico. Nato smo se odpravili na ogled živalskega vrta. Na začetku so nas pozdravile domače živali, kot so koze, ovce, nato še   ostale živali, sloni, žirafe, opice, tigri, medveda, volkovi, morski lev, pavi, kače … Naš Srečko pa je najprej opazil mimoidočega psa. Nasmejali smo se njegovemu vzkliku: »Mateja glej psa!« Po zelo obsežnem ogledu se nam je prileglo kosilo in to kar v živalskem vrtu. Še med kosilom smo lahko občudovali živali v bližini.

                                                                                        

Nato pa je sledila panoramska vožnja z ladjico po Ljubljanici. Pred tem smo se še sprehodili ob Ljubljanici do Tromostovja, vse do Zmajskega mostu. Ladjica nas je čakala v bližini Tromostovja. Zaradi strmih stopnic je imel naš Matjaž K. kar nekaj pomislekov glede vstopa na ladjico. Vendar se je na koncu opogumil in  potem zelo užival, najbolj od vseh prisotnih. Na ladjici smo imeli tudi vodiča, ki nam je predstavil stavbe, ki smo jih opazovali  med plovbo po reki.

Dan se je prevesil v pozno popoldne, zato smo krenili  proti Dobrni. Vmes smo se na Trojanah ustavili še na večerji.  Privoščili smo si slastne čokoladne palačinke s sladoledom, kar je bila pika na i celotnega izleta.  Na poti  smo že razmišljali, kam se bomo odpravili  na naslednji  izlet.

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov

V skladu z določilom 37. člena Uredbe EU 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 smo za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov imenovali družbo:

DATAINFO.SI, d.o.o.

Tržaška cesta 85, SI-2000 Maribor

www.datainfo.si

e-pošta: dpo@datainfo.si

telefon: +386 (0) 2 620 4 300