Get Adobe Flash player

Naš glas

Spletno glasilo uporabnikov CUDV Dobrna

NA KRILIH JEZIKA

NA KRILIH JEZIKA

Moja zgodba

Moja zgodba

Foto galerija

Foto galerija

Družini prijazni

Družini prijazni

Ustvarjalnica zvonček

Ustvarjalnica zvonček

Javna naročila

FB - CUDV Dobrna

Izleti

Strokovna ekskurzija v tiskarno

V četrtek, 15. 5. 2017, smo se odpravili na strokovno ekskurzijo. Že začetek je bil zelo obetaven, saj smo se Mateja, Vida, Hinko, Jani, Tine, Aljaž, Matej in Ditka ter Silvo novim dogodivščinam naproti odpeljali v našem novem kombiju. Ko se dan tako dobro začne in udobno potuješ v novem vozilu, preprosto veš, da se to lahko samo še stopnjuje.

V Mariboru so nas v tiskarni Magra prijazno sprejeli gospod in gospa Grabušnik in zaposleni v tiskarni. Skupaj z Matejo so nas povabili v prostore tiskarne ter nam razkazali, kako poteka delo v tiskarni. Bilo je poučno in tudi zabavno. Vsi zaposleni so si vzeli čas samo za nas, tako da smo se počutili kot kralji. Razkazali so nam prostore in stroje, razložili postopke dela in nas nato povabili, da se v tiskanju preizkusimo tudi sami.

Najprej so nam pokazali, kako se s pomočjo računalniškega programa oblikuje napise za majico. Vsak si je lahko izbral, kakšne barve bodo črke njegovega imena in kje na majici bomo ime stiskali. Ogledali smo si tudi, kako deluje laserski gravirni stroj in vsak si je graviral svoje ime v kemični svinčnik. Nato smo se lotili sitotiska. S pomočjo zaposlenih smo se preizkusili v tiskanju in si natisnili majice z imeni. Vsak svojo. Medtem ko so nekateri tiskali majice, so drugi odtisnili ime tudi na kape. Na koncu smo vsi imeli kemični svinčnik, kapo in majico. Kot da to ne bi bilo dovolj, so nam podarili še vrečko s sladkimi in slanimi dobrotami. Gospa Grabušnik nas je postregla tudi z okusnim kosilom.

Poslovili smo se od Mateje, ki je ostala doma, in od  tiskarne Magra ter Maribora. Odhajali smo polni znanja in prijetnih doživetij, s polnimi vrečami in želodčki. Zadovoljni smo se vračali na Dobrno. Vsi smo se strinjali z izjavo: »To je bilo nepozabno.« Hvala družini Grabušnik za prijaznost in pripravljenost obogatiti naš vsakdan.

Še nekaj utrinkov:

Janez: »Bilo mi je všeč, ker sem lahko izbral svojo barvo in sem tiskal na kapo in majico. Izbral sem rdečo barvo. Imeli smo se »fajn«, uživali smo in vsi so mi pomagali. Najbolj mi je bilo všeč delati s preslikači in toplotno prešo. Vse mi je bilo všeč, tudi darilo, ki smo ga dobili. Pobožal sem tudi kužka.

Vida: »Bili smo pri Mateji. Vse mi je bilo všeč. Prijazni so bili vsi.«

Hinko: »Meni je bilo v tiskarni všeč. Najbolj se spomnim strojev in kako so nam predstavili tisk. To delo me zelo zanima in mi je všeč. Če bi bil zaposlen v tiskarni, bi najraje tiskal mikice na stroju za sitotisk. Zelo sem bil presenečen nad prijaznostjo in darili.«

Pohod na Tuševo

V SOBOTO, 13. 5. 2017, OB 9.30 URI SMO SE VINKO, ZLATKO, JASMINKO, BINE, MATEJ, KRISTJAN IN UČITELJICA MIMIKA ŠVENT ODPRAVILI NA POHOD NA TURISTIČNO KMETIJO TUŠEVO V LOPATNIKU NAD VINSKO GORO. HODILI SMO 2 URI IN 20 MINUT. POT, KI SMO JO PREHODILI, JE BILA DOLGA 8 KM. KO SMO PRISPELI NA CILJ, JE  MIMIKA  POZVONILA PRI BARU IN NAM JE PRIŠEL ODPRET GOSPOD UROŠ TER VPRAŠAL, ČE BOMO KAJ POPILI.  NATO NAM JE GOSPOD UROŠ PRINESEL VRČ SOKA IN  VRČ VODE TER KOZARCE. PRINESEL JE TUDI KROŽNIKE, PRIBOR IN PRTIČKE. POSTREGEL NAS JE  Z GOBOVO JUHO TER AJDOVIMI  ŽGANCI Z OCVIRKI IN POLNO KOŠARO DOMAČEGA KRUHA. BILO JE ZELO OKUSNO, ZATO SMO KMALU VSE POJEDLI. SOŠOLEC BINE SI JE  NAROČIL BELO KAVO TER OBČUDOVAL LEP KONTRABAS, NA KATEREGA IGRA UROŠ. NEKATERI SO SE ODŠLI IGRAT NA IGRIŠČE. ZARADI SLABEGA VREMENA SMO TURISTIČNO  KMETIJO TUŠEVO MORALI ZAPUSTITI PREJ, KOT SMO SPRVA NAMERAVALI.  KMALU JE ZAČELO RAHLO DEŽEVATI. NA SREČO NISMO BILI MOKRI, SAJ SMO S SEBOJ IMELI DEŽNIKE IN NEPREMOČLJIVE JAKNE. KMALU JE PRENEHALO DEŽEVATI.  V CENTER SMO PRISPELI V SONČNEM VREMENU OB 15. URI, KJER NAS JE ČAKAL PREOSTALI DEL SKUPINE Z UČITELJICO VESNO BOBEK. IZLET NAM JE BIL VSEM ZELO VŠEČ IN BI RADI TAKŠEN IZLET ŠE VEČKRAT PONOVILI.

 

Obisk Sorževega mlina

Nedaleč stran, v Polžah, se nahaja pravljični Soržev mlin. Glas o njegovi lepoti in prijaznem gospodarju je dosegel tudi skupino OVI IV. Odločili smo se, da se 25. aprila o čaru starodavnega mlina prepričamo na lastne oči, ušesa in jezik.

Ob prihodu smo že v delovni zagnanosti ujeli gospodarja Otona. Po prijaznem sprejemu nas je povabil v svoj košček raja. V hlevu so že nestrpno čakale kokoške ter race, da jih spustimo v svetlo jutro. Ko so se vrata hleva odprla, nas je pričakal edinstven prizor, kako desetero perjadi hiti v svobodo.

Nato smo se ob potoku odpravili proti jezu. Tam nam je gospod Oton razložil, kakšno  moč ima voda in kakšen pomen ima vode za delovanje mlina. Opazovali smo spuščanje in dvigovanje zapornic in se prepričali,  kako močen je človekov vpliv na vodostaj.

Potem smo se vrnili na domačijo. Da bi si še lažje predstavljali pomen vode, smo si ogledali žago na vodni pogon. Skoraj nepredstavljiva nam je bila moč vode, ki omogoča razrez še tako debelih hlodov. Hkrati pa smo spoznali tudi življenje delavcev na žagi ter prostore, v katerih so živeli.

In končno je sledil ogled mlina, kjer se meljejo žita. Bilo je, kot  bi se čas zavrtel nazaj v čase, ki se začnejo z »nekoč …«. Skozi prostor se je razlegal ropot vseh vrtečih se koles. Zadišalo je po moki. Pred nami sta se sipala moka in zdrob. Moko različnih žit smo lahko tudi okusili.

Prišel je čas odhoda. Z občudovanjem smo se poslovili od večno žuboreče dežele. S seboj pa smo odpeljali tudi nekaj moke in zdroba, zaradi katerih še danes občasno zadiši po našem centru.

Obisk ekološke kmetije

Prebudili smo se v lepo sončno jutro, zato smo se učenci skupine OVI V A  odpravili na celodnevni izlet v čudovito pokrajino. Ena izmed naših postojank je bila majhna, ekološka kmetija Logarjevih, ki se nahaja na desnem bregu reke Savinje, v smeri Logarske doline. Na kmetiji, na kateri kmetujejo na ekološki način, sta nas pričakala prijazna gospodarja. Predstavila sta nam delovanje kmetije in nas popeljala na ogled.

Najprej so nas pozdravili čisto prijazni kužki, kar trije so bili, ki so vestno čuvali hišo. Rački sta se potepali naokoli in se le stežka umikali drvenju mame pujse in šestim majhnim pujskom. Pogledali smo si tudi kravo, trop ovac, med katerimi sta se skrivala čisto majhna mladička, stara komaj nekaj ur. Prosto naokoli so se sprehajale tudi kokoši in petelin Koki. Spregledali nismo niti zajčkov, čeprav so se skrivali v travi. Ko smo se sprehodili naokoli, pa so nas ob obrobju pozdravile koze, vseh starosti in velikosti. Res je bilo zabavno opazovati živali, ki se prosto gibljejo naokoli. Obisk kmetije nam je ponudil veliko novih spoznanj, zato smo si želeli, da bi lahko pri njih preživeli še kakšno urico dlje. Vendar našega potepanja po čudoviti pokrajini še ni bilo konec, zato smo se navdušeni nad kmetijo zahvalili in pot nadaljevali vse do slapa Rinka.  

Pohod na Sveti Tomaž

Mesec sušec se je že poslovil, a je samo za nas še malo počakal s suhim vremenom, da se je skupina OVI IV lahko 4. 4. na čudovit sončen torek odpravila na športni dan.

Čakal nas je naporen dopoldan, zato smo s pripravami začeli takoj po zajtrku. Pridružil se nam je še Bine iz sosednje skupine ter postal desna roka našima varuhinjama. Dobro pripravljeni smo se z jeklenimi konjički odpeljali v Vojnik.

Tam smo se razdelili v dve skupini; vsaka je imela pred seboj svoj cilj. Prva skupina, ki so jo sestavljala dekleta Ema, Jelka ter Špela, se je z varuhinjama ter Binetom sprehodila po parku ob Hudinji ter se za zaključek v centru Vojnika posladkala s sladoledom. Seveda niso pozabili v objektiv ujeti prebujajočih se pomladnih lepot.

Drugo skupino je čakal malo zahtevnejši cilj, in sicer osvojiti so morali vrh Sv. Tomaž nad Vojnikom. Za spremembo od prve skupine je bila  druga skupina deška; Sandi, Midhad, Kristjan in Matej so se z razredničarko preudarno zagnali v breg. Niso pa se mogli upreti počitkom na klopcah ob poteh, saj so kot nalašč postavljene na točkah, kjer se telo spočije in oko napije okoliških lepot. Vendar je bil z vztrajnostjo in dobro voljo tudi ta cilj osvojen in posedanje na vrhu v senci 550 let starega črnega gabra je bilo zasluženo.

Lepota dopoldneva obeh skupin se je iztekla h koncu, od daleč je že zadišalo kosilo v centru, v pokrajino pa je prišlo že neučakano deževno aprilsko vreme.

Obisk živalskega vrta v naši prestolnici in panoramska vožnja z ladjico po Ljubljanici

Z našimi uporabniki smo se odločili preživeti sobotni dan malo drugače. Po zajtrku smo se odpravili na izlet v Ljubljano in po enourni vožnji prispeli na naš prvi cilj izleta, živalski vrt. Utrujeni od vožnje smo  si najprej  privoščili malico in nato še kavico. Nato smo se odpravili na ogled živalskega vrta. Na začetku so nas pozdravile domače živali, kot so koze, ovce, nato še   ostale živali, sloni, žirafe, opice, tigri, medveda, volkovi, morski lev, pavi, kače … Naš Srečko pa je najprej opazil mimoidočega psa. Nasmejali smo se njegovemu vzkliku: »Mateja glej psa!« Po zelo obsežnem ogledu se nam je prileglo kosilo in to kar v živalskem vrtu. Še med kosilom smo lahko občudovali živali v bližini.

                                                                                        

Nato pa je sledila panoramska vožnja z ladjico po Ljubljanici. Pred tem smo se še sprehodili ob Ljubljanici do Tromostovja, vse do Zmajskega mostu. Ladjica nas je čakala v bližini Tromostovja. Zaradi strmih stopnic je imel naš Matjaž K. kar nekaj pomislekov glede vstopa na ladjico. Vendar se je na koncu opogumil in  potem zelo užival, najbolj od vseh prisotnih. Na ladjici smo imeli tudi vodiča, ki nam je predstavil stavbe, ki smo jih opazovali  med plovbo po reki.

Dan se je prevesil v pozno popoldne, zato smo krenili  proti Dobrni. Vmes smo se na Trojanah ustavili še na večerji.  Privoščili smo si slastne čokoladne palačinke s sladoledom, kar je bila pika na i celotnega izleta.  Na poti  smo že razmišljali, kam se bomo odpravili  na naslednji  izlet.

Obisk Agencije Republike Slovenije za okolje

V sklopu projektno-raziskovalne naloge, Zgodovina hidrometeoroloških meritev na Dobrni, ki jo izvajamo strokovni delavci in uporabniki CUDV Dobrna, smo navezali kontakt z Ministrstvom za okolje in prostor, kjer so nam posredovali dragocene informacije iz zgodovine hidrometeoroloških meritev na Dobrni. Ponudili so nam donacijo v obliki merilnih instrumentov, ki jih bomo uporabili na vzorčni merilni hišici, prijazno so nas povabili na ogled njihove ustanove.

Povabilo smo z veseljem sprejeli. V četrtek, 16.2.2017 sva se mentorja raziskovalnega projekta Simon Krajnc in Neža Markič skupaj z uporabnikoma, Jasminkom in Zlatkom, ki sta prav tako udeleženca raziskovalnega projekta, odpravila na Ministrstvo za okolje in prostor.

Prijazno nas je sprejel gospod Filip Štucin, nam predal donirane instrumente in nam predstavil delo in postopke meritev. Skupaj smo pregledali zapise vezane na zgodovino meritev na Dobrni ter se pogovorili o aktualnih temah vezanih na meteorološke pojave ter vplivu vremenskih pojavov na okolje in ljudi.

Sledil je ogled opreme, ki je nameščena na dvorišču ministrstva. Predstavitev je zajemala bogat spekter namenske  opreme, ki je delno v lasti in uporabi Inštituta Jožef Štefan, predvsem del za radiološka merjenja naravnih sevanj.

Zelo zanimiva je bila predstavitev atmosferskih merjenj z hidrometeorološkim balonom, vključno z vzletno ploščadjo, velik del predstavitve pa smo namenili področju padavinskih merjenj.

Vremenski pojavi opozarjajo na spremembe v naravi za katere je odgovoren človek. Ekstremni pojavi nas opozarjajo na težo negativnih vplivov, ljudje z občutkom za naravo in okolje se zavedajo svojega dela odgovornosti, ki bo morala biti usmerjena v zaščito okolja v preprečevanje negativnih vplivov. Opazovanje vremena pomeni opazovanje narave, razumevanje naravnih vplivov okolja in umetnih vplivov ljudi. Žal je tega zavedanja premalo, ekstremni vremenski pojavi nas opozarjajo na to. Razširimo in poglobimo svoje znanje o naravi, ki nas obdaja, da bomo na razumen in zavesten način preprečili, ekološko uničenje našega planeta.

Vljudno se zahvaljujemo gospodu Filipu Štucinu in Ministrstvu za okolje in prostor za prijazen sprejem, donacije in sodelovanje.

Igraj se z mano

V torek, 14. februarja, na valentinovo, smo se  Jasminko, Alen in učiteljica Helena Maček odpeljali v Ljubljano. Šli smo na otvoritev razstave likovnih izdelkov natečaja »Bodi umetnik – Igraj se z mano«. Tam smo postavili razstavo, se udeležili likovnih delavnic in si ogledali gledališko predstavo Pogum.  Odlično predstavo so odigrali učenci in učitelji Osnovne šole Gustava Šiliha, iz Maribora. Na otvoritvi sta bila tudi Gorazd Špegelj in pevec Zlatko. Kot vsako leto sta nas nadvse animirala in zabavala.

Nato smo obiskali Moderno galerijo, šli pogledati Narodno galerijo, kjer so razstavljeni kipi in slike. Potem smo šli še v Bukvarno.  Bilo mi je všeč.

Obisk prirodoslovnega muzeja

V PONEDELJEK 8.8.2016 SMO SE OB 8.00 URI ZJUTRAJ Z DAČIJO ODPELJALI PO AVTOCESTI PROTIO LJUBLJANI. KO SMO PRISPELI V LJUBLJANO, SMO IMELI MALICO.  KO SMO POJEDLI, SMO SE HOTELI ODPRAVITI V NARODNO GALERIJO, KI JE OB PONEDELJKIH ŽAL ZAPRTA. POČASI SMO SE ODPRAVILI V PRIRODOSLOVNI MUZEJ. TAM SMO SI OGLEDALI VELIKO RAZNIH STVARI. VIDELI SMO OKOSTJE MAMUTA IN OKOSTJE KITA. VIDELI SMO TUDI VELIKO DRUGIH ŽIVALI. NATO SMO SE SPREHODILI PO PREŠERNOVI IN ČOPOVI ULICI. ŠLI SMO TUDI MIMO FRANČIŠKANSKE CERKVE TER MIMO PREŠERNOVEGA SPOMENIKA. PRED TROMOSTOVJEM SMO ODŠLI TUDI NA PIJAČO. NATO SMO ODŠLI ČEZ TROMOSTOVJE PROTI ROBBOVEM VODNJAKU. NATO SMO SE USTAVILI IN SI OGLEDALI MILNE MEHURČKE. V LJUBLJANI SMO BILI JASMINKO, JAZ, KRISTJAN, SANDI IN TADEJ.  ZA OGLED MUZEJA NAS JE NAVDUŠILA KNJIŽNIČARKA URŠKA PERKO. DOMOV NAS JE VARNO PRIPELJALA UČITELJICA HELENA, KJER SO NAS PRIJAZNO SPREJELI.

Plezalni dan

Danes smo šli peš v Vinsko Goro do plezalne stene v gozdu. Z nami sta bila plezalna mentorja Andrej in Klemen. Učenci CUDV Dobrna tekom šolskega leta obiskujemo plezalni krožek. V telovadnici imamo umetno plezalno steno, kjer treniramo. Sedaj pa smo šli v prave skale v naravi. Prvič sem preplezal steno, težavnostne stopnje štiri. Zelo sem ponosen, da mi je uspelo. Vsi smo bili veseli in učitelji so mi čestitali.