Get Adobe Flash player

Naš glas

Spletno glasilo uporabnikov CUDV Dobrna

NA KRILIH JEZIKA

NA KRILIH JEZIKA

Moja zgodba

Moja zgodba

Foto galerija

Foto galerija

Družini prijazni

Družini prijazni

Ustvarjalnica zvonček

Ustvarjalnica zvonček

Javna naročila

FB - CUDV Dobrna

Maja Godec

Kulturni dan

V počastitev slovenskega kulturnega praznika smo tudi letos pripravili kulturni dan. Tokrat smo k nam povabili člana gledališča Kukuc iz Beltincev. Uprizorila sta gledališko predstavo Medvedja simfonija.

V svoji ponudbi so zapisali: »Po motivih ruske ljudske pravljice Mašenjka in medved, ki je osvojila srca otrok in staršev po vsem svetu, smo najprej ustvarili božično zgodbico o navihani Maši in preudarnem medvedu, ki je začarala našo publiko. Zato smo na pobudo naših najmlajših gledalcev predstavo prestavili kar v pomlad in spisali zgodbico, ki bo razveseljevala vse leto. Tako je iz Božične simfonije nastala Medvedja simfonija, razgibana predstava, prepletena s humorjem in mnogimi presenečenji«.

S predstavo sta nas navdušila. Igralca sta vzpostavila čudovit stik s publiko in mislim, da nikomur ni bilo dolgčas niti za sekundo. Pokukali smo v mednarodno medvedjo pisarno, spoznali, kaj vse mora Medved Medvedjev postoriti pred zimskim spalnim dopustom, kaj vse mu je ušpičila mala nepridipravka … Dovolili smo, da nas je pobožala najlepša melodija  sveta – Medvedja simfonija.

Naslednji dan pa so za obeležitev kulturnega praznika poskrbeli še naši uporabniki, člani dramsko literarnega krožka, z mentorjema Mojco in Davidom. Pripravili so kratek, a zelo ganljiv nastop.  

Prešernov dan je res samo en dan v letu, a kulturni dan pa je lahko prav vsak dan.



Kulturni dan

V okviru slovenskega kulturnega praznika smo tudi mi imeli v četrtek, 5. 2. 2015, kulturni dan. Uporabniki so se po skupinah pogovarjali o našem največjem slovenskem pesniku, prebirali Poezije, izdelovali plakate … Po malici pa smo si vsi skupaj v naši telovadnici ogledali predstavo »Bodi moj prijatelj«, ki so nam jo zaigrali zaposleni v Društvu za boljši svet. Skozi prigode mladega volkca smo spoznali vrednote o prijateljstvu in kaj vse je potrebno za dobre medsebojne odnose. Na koncu so nam vsem nastopajoči podarili še koledarje njihovega društva.

Dan je minil v prijetnem zimskem vzdušju.

 

Letovanje v Tolminu

Juhej, na letovanje gremo. Tokrat v Tolmin. Da spoznamo Slovenijo, da se naučimo novih stvari, da vidimo mnogo lepot, se naužijemo svežega zraka in da se tudi »pomerimo« v kakšnem športu. Pa seveda tudi zaradi tega, da se imamo lepo in uživamo. Pripravili smo natrpan program, kajti to so kraji, kamor nas pot ne zanese pogosto, pa toliko lepega je tam. V CŠOD Soča so nas pričakali prijazni in ustrežljivi gostitelji in nam dodelili celotno pritličje. Krasno, saj stopnic imamo že doma vrh glave. Hitro smo si pripravili sobe, pojedli kosilo in odhiteli novim dogodivščinam naproti.

Peš smo mahnili do sotočja Tolminke in Soče, posedeli na plaži, ki je lepša od vseh na Karibih. Preizkusili smo temperaturo vode, ki je bila, brrr, povsem neprimerna za kopanje. Sprehodili smo se še po okoliških poteh, mimo nemške kostnice pa vse do Tolmina, kjer smo si privoščili okrogel in mrzel posladek. Zvečer smo kar popadali v postelje. Naslednji dan smo se kar malce prestrašeni zazrli v nebo in razmišljali, če bo vreme zdržalo. Seveda bo! Še sonce smo imeli! Že zjutraj nas je na Mostu na Soči pričakala ladjica Lucija s kapitanom Dejanom na čelu. Ta nas je zabaval in nam povedal zgodbo o nastanku jezera. Njegovo zgodbo. Gre pa takole: Strašni zmaj je ugrabil prelepo princeso in jo skril v rov v skali. Ta je bila tako žalostna, da je jokala in jokala, dokler niso njene solze napolnile jezera. Rešil jo je princ, lep, močan, pameten in bogat z belo ladjo. Seveda sta se poročila in še dandanes z velikim veseljem prevažata turiste po smaragdnem jezeru. Ja, ko bi le bilo čisto tako. V resnici pa je jezero nastalo zaradi zajezitve za potrebe hidroelektrarne.

Prijazni kapitan nam je vsem, ki smo želeli, ponudil krmilo in vsakdo je lahko bil za hip veliki kapitan bele Lucije. Po vožnji nam ni bilo do lenarjenja, zato smo šli do razgledne točke nad Mostom na Soči, potem pa še navzdol, kjer smo si osvežili grlo in počivali pred popoldanskim turističnim športnim podvigom. Po zelo kratkem popoldanskem počitku smo se sprehodili po tolminskih koritih vse do Hudičevega mostu, daleč nad reko. Nekateri smo bolj, drugi malo manj pogumno opazovali lepote narave. Na koncu smo ugotovili, da je bilo vse »hudičevo«: lepo, strmo, temno …  Kljub temu, da smo bili že precej utrujeni, nas je mikal grad, ki se je mogočno bohotil nad nami. Hribu, na katerem stoji, pravijo Kozlov rob. Ime pove kar dosti. Pa smo šli. Bilo je zavito in strmo, pa samo pešpot je vodila do cilja. Mi smo komaj nesli sami sebe, kaj pa včasih, ko so nosili do gradu vse potrebno kar peš ali pa so s kakšnim ubogim oslom tovorili težke tovore. Ampak mi smo zmagali. Z lahkoto smo osvojili vse cilje in se naužili premnogih lepot.

Zvečer smo zopet kar padli v postelje. Tretji dan je bil bolj ležeren. No, več smo opazovali skozi okna avtomobila. Ampak pot skozi ovinke ni bila ravno lahka in vsa čast našima odličnima šoferjema. Ogledali smo si rojstno hišo Simona Gregorčiča v Vrsnem in se sprehodili do slapa Kozjak. Slap je čudovit, pot do njega malo manj, zato so slap videli le tisti najbolj pogumni. Splačalo se je! Poznate pesem Čin, čin, čin Drežnica? No, ni nastala kar tako. Ogledali smo si tudi vas, ki si je prislužila mesto v pesmici. Res čudovito.

Po polnjenju želodčkov smo nadaljevali pot do znamenitega turističnega kraja Bovec, od tam pa še do enega sotočja, sotočja Lepene in Soče ter soških korit. Prekrasno, posedeli in pomalicali smo pod zasneženimi vršaki v popolni tišini narave. Ta mir in spokojnost smo malce zmotili, saj smo bili vsi zelo dobre volje in razigrani. Pot nas je vodila še do Kobarida, kjer imajo odličen sladoled, in naprej do reke Nadiže, ki je najtoplejša reka v teh koncih. Ugotovili smo, da moramo vseeno še malce počakati s kopanjem. Ura je kar prehitro tiktakala, zato smo se vrnili, saj nas je v domu že čakala večerja. Zjutraj nam sploh še ni bilo do tega, da bi šli nazaj na Dobrno. Kako hitro gre čas, ko se imamo fajn! Trdno odločeni, da drugo leto spoznamo še kakšen zanimiv konec Slovenije, smo se odpravili proti domu. Slovenijo bomo spoznavali tako turistično kot športno, izobraževalno in seveda uživaško. Pa sladoled morajo imeti. Tudi brezmlečni.

 

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov

V skladu z določilom 37. člena Uredbe EU 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 smo za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov imenovali družbo:

DATAINFO.SI, d.o.o.

Tržaška cesta 85, SI-2000 Maribor

www.datainfo.si

e-pošta: dpo@datainfo.si

telefon: +386 (0) 2 620 4 300