Get Adobe Flash player

Naš glas

Spletno glasilo uporabnikov CUDV Dobrna

NA KRILIH JEZIKA

NA KRILIH JEZIKA

Moja zgodba

Moja zgodba

Foto galerija

Foto galerija

Družini prijazni

Družini prijazni

Ustvarjalnica zvonček

Ustvarjalnica zvonček

Javna naročila

FB - CUDV Dobrna

Andrej Pompe

Na vrhu Slovenije

Že kar nekaj časa je obstajala želja, da bi uporabniki CUDV Dobrna stali na vrhu Triglava. Sprva je bila to le tiha želja, nato pa vedno bolj mogoča. Že lani smo jo hoteli uresničiti, pa nam to zaradi neugodnih vremenskih razmer to ni uspelo. Letos pa smo bili odločeni, da nam bo to uspelo. Temeljito smo se pripravili. Načrtno smo opravili nekaj tur v okolici Dobrne, nato pa smo prvič pokukali v visokogorje. Tura nas je peljala na Storžič, kjer smo se srečali s skalnatim svetom in rahlo izpostavljenostjo. Nato je sledil obisk naravnega plezališča in učenja tehnike samovarovanja. Pred vzponom na Triglav smo opravili še generalko, vzpon na 2252 metrov visoko Brano. Uspel nam je brez težav in videli smo, da je Triglav zagotovo izvedljiv. Ker smo imeli nekaj težav s spremstvom uporabnikov, nam je na pomoč priskočilo lokalno planinsko društvo Dobrna. Bili so zelo prijazni in so nam dodelili vodnika Janeza in njegovo ženo, ki sta nas spremljala na vsakem koraku. Lepo vreme je bilo napovedano, zato smo se nekega septembrskega dne odločili, da izpolnimo željo. Dva uporabnika, Bine in Vinko, ki sta bila fizično najbolje pripravljena in spremstvom, smo se odpeljali v dolino Krme, kjer je bilo izhodišče dvodnevne ture. Hodili smo tekoče in med občudovanjem prelepega gorskega sveta v petih urah prispeli do koče Planika ravno, ko se je ta zavila v meglo. Odločitev je padla, da prespimo na koči in gremo na vrh zjutraj, ko bo vreme lepše. Raziskovali smo okolico in občasno pogledovali proti Triglavu, ki je kukal iz megle. Nato pa je šlo zares. Še v temi smo se opremili z vrvjo in z lučkami na glavi smo se odpravili na vrh. Brez težav smo osvojili najprej Mali Triglav, kjer nas je pozdravila čudovita rdeča barva sončnega vzhoda. Sledila je še izpostavljena hoja po grebenu in končno smo ga dočakali, vrh Triglava. Veselje je bilo nepopisno, saj  se je uresničila dolgoletna želja. Na vrhu je sledil še krst uporabnikov in nato napet spust v dolino, saj se večino nesreč zgodi prav pri spustu v dolino, ko je vrh že osvojen. Pri koči smo se razvezali, malo pomalicali in nato je sledil še sestop v dolino, kjer nas je čakal avto. Med potjo smo opazovali še pester živalski svet (gamsi, svizec…) in nato smo prijetno utrujeni prispeli do izhodišča ture in prav udobno si je bilo obuti zopet poletno obutev. Za nagrado smo si privoščili še pizzo in nato smo se polni lepih vtisov odpeljali nazaj v Dobrno. Vzpon na Triglav nam bo ostal v spominu še dolgo, saj smo s tem dvignili mejo mogočega in dokazali, da so tudi uporabniki zmožni najzahtevnejših tur, tako kondicijsko kot tudi tehnično, seveda s primernim vodstvom na turi. Posebej bi se rad zahvalil Planinskemu društvu Dobrna in vodniku Janezu Škofleku ter njegovi ženi, ki sta nam omogočila, da je vse potekalo varno. Še enkrat hvala za nepozabne vtise.

CUDV Dobrna na Ljubljanskem maratonu

V nedeljo, 25. 10. 2015, so uporabniki Centra za usposabljanje delo in varstvo Dobrna ter njihovi spremljevalci že drugič zapored dokazali, da prav nič ni nemogoče. Pretekli so deset kilometrov na Ljubljanskem maratonu, kar je dokaz, da so tudi osebe s posebnimi potrebami zmožne premagovati ekstremne napore.

Ideja se je pred dvema letoma rodila v CUDV Radovljica, kjer so želeli premakniti meje zmožnosti uporabnikov, saj je do takrat bila najdaljša disciplina v okviru Specialne olimpijade Slovenije tek na osemsto metrov. K sodelovanju v projektu, ki so ga poimenovali 5 tekov za 125 nasmehov so kmalu povabili še ostale zavode za usposabljanje. V CUDV Dobrna smo povabilo z navdušenjem sprejeli in pričeli s treningi. Treningi so potekali od meseca maja pa vse do konca oktobra. Dobili smo pomoč strokovnjaka za vzdržljivostno vadbo, prostovoljca Andreja Podgorška, ki je vodil celotno pripravo na tekmovanja in bil tudi spremljevalec naših fantov na Ljubljanskem maratonu. Začeli smo postopno s tekom in hojo, dokler nismo bili sposobni preteči daljšo razdaljo brez prekinitve. Kmalu je bila na vrsti prva prava preizkušnja, Tek brez meja v avstrijski Globasnici v organizaciji CUDV Črna na Koroškem. Kot nalašč je bila to najkrajša preizkušnja, dolga le šest kilometrov. Naši uporabniki so vsi z lahkoto pretekli razdaljo, nekateri prav v rekordno hitrem času. Motivacija za treninge je še narasla. Postopoma smo podaljševali pretečeno razdaljo, tako da so bili sposobni preteči že osem kilometrov brez prestanka, tudi v klanec. Sledila je druga preizkušnja v prečudovitem okolju ribnikov Iga, v organizaciji CUDV Draga Ig. Tudi razdaljo osem kilometrov so brez problema premagali vsi udeleženci. Zadnji teden pred maratonom smo imeli še tekaške priprave v Puli, kjer smo v sproščenem vzdušju pod nadzorom dr. Branka Škofa trenirali in se pripravljali na sklepno dejanje projekta. Sledila je finalna preizkušnja, katero smo vsi nestrpno čakali, Ljubljanski maraton. Deset kilometrov pa ni bilo kar tako. Trenutke krize so nam lajšali navijači, ki so bili navzoči ves čas ob progi. Še nikoli nismo tekli na tako množični prireditvi. Prihod v cilj je bil res nekaj posebnega. Dvajset tisoč glava množica je navijala in vzklikala samo za nas. To nepopisno navdušenje nam bo ostalo v lepem spominu za vedno.

S tem smo dokazali, da so tudi ljudje s posebnimi potrebami zmožni ekstremnih naporov, seveda ob spremstvu in strokovno vodeni vadbi. V naslednjem letu se nameravamo zopet udeležiti vseh  tekov. Tiha želja je, da bi kakšen uporabnik pretekel tudi razdaljo enaindvajset kilometrov, kar je prav gotovo ob sistematični vadbi izvedljivo.

Izlet v vodno mesto Velenje

Društvo Vodnih športov Velenje nas je lepo povabilo na izlet in ogled njihovega Vodnega mesta na Velenjskem jezeru. Tako smo se za popestritev počitniških dni odpeljali do jezera, kjer nas je že čakala prijazna gospa z ledenimi čaji za ohladitev. Vkrcali smo se na ladjico (pleterna) in se odpeljali po jezeru. Opazovali smo lep, raznovrstni živalski in rastlinski svet in se zabavali v družbi duhovitega »skiperja«, ki je stresal šale iz rokava. Prišli smo do Vodnega mesta in se povzpeli nanj. Opazovali smo informativne table z zgodovino mesta Velenje in posledicami ugrezanja zaradi Premogovnika Velenje. Zanimivo je bilo videti vse ljudi in hiše, ki so izginili zaradi ugrezanja tal. Težko si je predstavljati, da nekoč ni bilo jezer. Na vodnem mestu imajo gnezda tudi nekatere redke ptice. Nato smo se odpeljali na panoramsko vožnjo po jezeru in vožnjo zaključili še pod vodometom. Na koncu nas je prijazna gospa presenetila še s sladoledom, ki smo se ga prav vsi zelo razveselili. To je bila pika na i krasnega dopoldanskega doživetja, ki ga bomo imeli v lepem spominu. Veselimo se že drugega obiska.

22. REGIJSKE IGRE CELJSKO KOROŠKE REGIJE

V sredo, 13.5.2015, smo po dolgih pripravah končno dočakali dan D. Na vrsti smo bili, da organiziramo regijske igre specialne olimpijade. Ker v domačem kraju nimamo vseh pogojev, smo se odločili, da igre izpeljemo v Žalcu, kjer so odlični pogoji. Imajo namreč vsa igrišča skupaj, kar nam je močno olajšalo organizacijo. Povabljene so bile vse članice regije, na tekmovanje pa je prišlo sedemnajst ekip od devetnajstih. Kar 191 tekmovalcev se je pomerilo v treh različnih športih in sicer atletiki, elementih košarke in elementih nogometa. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj se je živo srebro povzpelo na skoraj 30 stopinj celzija. S pripravo tekmovališča smo pričeli že zelo zgodaj, ob šesti uri. Ko smo vse uredili se je ob deveti uri pričela svečana otvoritev s povabljenimi gosti, z nekaj tujimi in našimi glasbenimi točkami. Vsi tekmovalci pa so že nestrpno čakali na tekmovalni del. Tekmovanje je potekalo gladko, brez večjih zapletov s sprotnimi podelitvami medalj. Prav vsi tekmovalci so prejeli medaljo, tako da so prizorišča zapuščali ponosno in nasmejanih lic. Po tekmovalnem delu je sledila še pogostitev v telovadnici I OŠ Žalec z glasbenim nastopom, nato pa so se tekmovalci poslovili drug od drugega in z nasmehom odkorakali do naslednjega športnega srečanja, ki bo sledilo prav kmalu.

Šola smučanja na Rogli 2015

Tudi letos smo uspešno izvedli šolo smučanja na Rogli, ki je potekala med zimskimi počitnicami od 16. – 20. februarja. Letos so se šole udeležili spretnejši uporabniki, saj bodo čez dve leti na sporedu Svetovne zimske igre specialne olimpijade v Avstriji, ti uporabniki pa kandidirajo za udeležbo na njih. Učenje je zato potekalo na najvišjem nivoju, tudi že z učenjem zarezne tehnike, ki pa sta jo dva uporabnika že v večji meri osvojila. Vreme nam je bilo res naklonjeno, zato smo večino časa preživeli v lepem okolju s pravo snežno idilo. Pet dni smo se vsak dan vozili na Roglo, se tam učili smučanja, nato pa za nagrado odšli še na topel čaj. Zadnji dan je bilo še nekaj prostega smučanja, nato pa smo skočili še na pizzo, ki smo si jo s pridnim trudom in vztrajnostjo zaslužili. Uporabniki so zelo napredovali in se veliko novega naučili. Vsi smo bili zelo veseli, saj smo preživeli lep teden v gorskem okolju malo drugače z lepimi vtisi, ki jih bomo še dolgo pomnili.

 

Turnir v krpljanju

Zgodnja ura, megleno jutro, mi pa smo polni pričakovanj hiteli novim zmagam naproti. Peljali smo se v Črno na Koroškem, kjer smo imeli turnir v krpljanju Specialne olimpijade Slovenije. Na prizorišču je kmalu posijalo sonce, kar je dalo tekmovanju še poseben čar. Najprej je bilo na vrsti predtekmovaje, kjer so naši fantje in eno dekle pokazali, da sodijo med favorite. Tekmovali so na sto metrov, en posameznik pa še na dvesto metrov. Priborili so si zelo dobra izhodišča in v finalu potem samo še potrdili odlično formo. Dosegli so tri prva mesta in eno tretje, kar je bil vrhunski rezultat. S tem pa so postavili tudi odlično izhodišče za Svetovne igre specialne olimpijade, ki bodo v Schladmingu leta 2017. Sledila je še podelitev medalj in zasluženo kosilo. Preživeli smo lep, sončen dan, ki nam bo ostal v lepem spominu še dolgo.

Projekt 5 tekov 125 nasmehov

Ideja je nastala v CUDV Radovljica, kjer so želeli premakniti meje zmožnosti uporabnikov, saj je do sedaj bila najdaljša disciplina v okviru specialne olimpijade Slovenije tek na osemsto metrov. Želeli so se udeležiti petih tekov od šest do deset kilometrov, s finalno udeležbo na Ljubljanskem maratonu deset km. Projekt jim je odlično uspel, zato so ga hoteli razširiti še na preostale CUDV-je po Sloveniji. Z navdušenjem smo se ga udeležili in pričeli s treningi. Treningi so potekali od meseca maja pa vse do konca oktobra. Dodelili so nam strokovnjaka za vzdržljivostno vadbo, ki je vodil celotno pripravo na tekmovanja. Najprej je bilo treba izbrati pet člansko ekipo tekmovalcev in njihove spremljevalce. Pet fantov se je z navdušenjem udeležilo priprav. Začeli smo postopno: malo hoje, tek , spet hoja, dokler niso bili sposobni preteči daljšo razdaljo v kosu. Kmalu je bila na vrsti prva resna preizkušnja, in sicer Mali blejski maraton. Kot nalašč je bila to najkrajša preizkušnja, le šest kilometrov. Za uvod je bilo to kot naročeno. Vsi so pretekli celi krog okoli blejskega jezera, kar je bila potrditev, da smo na dobri poti. Motivacija za treninge je še narasla. Postopoma smo podaljševali pretečeno razdaljo, tako da so bili sposobni preteči že osem kilometrov, včasih tudi v klanec. Sledila je druga preizkušnja, in sicer tek okoli ribnikov, ki ga je priredila CUDV Draga Ig. Tudi razdaljo 8 kilometrov so premagali vsi udeleženci, tek pa je bil v zelo lepem okolju okoli ribnikov Iga. Dveh tekov se na žalost nismo mogli udeležiti, saj smo imeli druga tekmovanja. Sledila je še finalna preizkušnja, na katero smo vsi že nestrpno čakali, Ljubljanski maraton.

Deset kilometrov pa ni bilo kar tako. Trenutke krize so nam lajšali navijači, ki so bili navzoči ves čas ob progi. Še nikoli niso tekli na tako množični prireditvi. Prav vseh pet uporabnikov je preteklo progo in tako so dokazali, da so zmožni še marsikaj več. Navdušenje je bilo nepopisno. S tem smo dokazali, da so tudi ljudje s posebnimi potrebami zmožni ekstremnih naporov, seveda ob spremstvu in strokovno vodeni vadbi. V naslednjem letu se nameravamo prav tako udeležiti vseh teh tekov upajmo, da še v večjem številu. Projekt pa se bo v prihodnje širil še na preostale zavode po Sloveniji in kaj lahko se zgodi, da bo to postal vseslovenski projekt.

 

»Kolenogriz« na samoten vrh

Malo slabša vremenska napoved nas tudi tokrat ni ustavila, zato smo se odpeljali do sosednjega kraja Socka, kjer smo se odločili spoznati še malo širšo okolico našega zavoda. Cilj je bil osamljeni vrh nad Socko, ki je bolj znan plezalcem, saj je njegov spodnji del precej navpičen z dokaj težkimi smermi, ki so izziv plezalcem. Pot smo začeli ob reki, ki smo jo prečkali preko lesenega mosta.

Kmalu smo lahko poskusili prvi čemaž letos. Pot je pravi »kolenogriz«, saj je tako strma, da si je potrebno na nekaterih mestih pomagati z rokami. Tempo je bil kar dober, zato smo v tri četrt ure prišli do prvega cilja, Strnadov travnik.

Travnik je res pravi biser, saj je  lep in osamljeni z lepim razgledom na Celjsko kotlino. Malo smo postali in prisluhnili zvokom narave. Nadaljevali smo še na vrh Kozjeka, ki mu domačini pravijo tudi Greben. Slabo vidna pot se je kmalu umaknila brezpotju, ki nas je hitro popeljalo na samoten vrh. Vzdušje je bilo res fantastično, pogledi navzdol pa vratolomni. Sledila je še skupinska fotografija in varen spust v dolino, ki je bil seveda dosti hitrejši od vzpona. Pot nam bo ostala v lepem spominu, saj smo prvič osvojili vrh po brezpotju, dala pa nam je tudi še veliko idej za naše naslednje pustolovščine.

[slideshow gallery_id=”3″]

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov

V skladu z določilom 37. člena Uredbe EU 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 smo za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov imenovali družbo:

DATAINFO.SI, d.o.o.

Tržaška cesta 85, SI-2000 Maribor

www.datainfo.si

e-pošta: dpo@datainfo.si

telefon: +386 (0) 2 620 4 300